Uncategorized

O društvu dr. Mile Kovač

Zdravnik radiolog

Zakaj moj pristop v društvo”dr.Mile Kovač”?
Odločitev o pristopu je bila trojna :
Kot predstojnik oddelka moram biti svetel vzgled ostalim. Kot radiolog pričakujem, da bo sodelovanje v društvu omogočalo izmenjavo mnenj in prispevalo k strokovni rasti stroke. Kot posameznik upam na možnost druženja in medsebojnega spoznavanja različnih profilov naše stroke.
Jože Matela, dr.med.spec.radiol.

Radiološki inženir

S članstvom v društvu se odpirajo večje razsežnosti sodelovanja na vseh področjih radiologije, še posebej pa bodoče sodelovanje z Medicinsko fakulteto v Mariboru.
Robert Rožman Rader, dipl.inž.radiol.

Instrumentarka na radiološkem oddelku

Družimo se ljudje različnih profilov z enakimi interesi. Da bi nekaj pridobili in nekaj posredovali naprej.
Tanja Šlamberger, m.s.instrumentarka

Tajnica na radiološkem oddelku

V Radiološko društvo dr.Mile Kovač, sem se včlanila z namenom, da bom lažje sledila razvoju in spremembam na področju radiologije, ter da lahko na strokovnih srečanjih
predstavimo tudi naše probleme, ki jih lahko s skupnim sodelovanjem rešimo.
Sonja Jerenko, admin.teh.

Dobrih 20 let po odkritju skrivnostnih žarkov, ki so odkritelju prinesli nesmrtno slavo, je Maribor že dobil svoj prvi rentgenski aparat. S tem je postavljen mejnik v razvoju rentgenologije v mestu ob Dravi.

V dolgi vrsti zdravnikov, ki so od takrat pa do danes svoje življenje posvetili delu z rentgenskimi žarki, pripada nesporno osrednje mesto Ljudmili Kovač. Rojena 28.9.1901 v avstrijskem Gradcu je potem, ko se je družina preselila v Celje, tam končala gimnazijo. Po maturi se je odločila za študij medicine in kot mnogi drugi odšla študirati na Dunaj. Na dunajski univerzi je leta 1927 promovirana za Doktorja vsega zdravilstva. V tistih letih je bilo med študenti medicine malo žensk, ko pa se je odločila za specializacijo iz rentgenologije je bila edina ženska.

V vseh letih delovanja kot predstojnik zavoda je primarij Kovačeva neumorna tudi pri svojem znanstvenoraziskovalnem delovanju. Predvsem objava lastnih spoznanj o uporabi majhnih odmerkov obsevalnih doz ji utrdi veljavo v strokovnih krogih izven naših meja. Posebno pozornost je vzbudila tudi njena metoda lajšanja bolečin s pomočjo rentgenskih žarkov. V okviru danih možnosti se sama ali skupaj s sodelavci udeležuje strokovnih srečanj in kongresov doma in v tujini, kjer je skoraj redna predavateljica. Pisala pa je tudi poljubno. Širokemu krogu bralcev je na tak način poskušala približati skrivnostne rentgenske žarke.
Primarij Kovačevi pripada mesto v Panteonu slovenske rentgenologije. Sodelavci so jo cenili in globoko spoštovali ter skoraj brezpogojno ubogali. Sama je bila poštena in skromna, človek idealov in principov in prav poštenost in predanost delu in pacientu je zahtevala od svojih ljudi.

V mesecu aprilu leta 1962 je odšla v zaslužen pokoj. Bila je izjemen človek, ki je dihal z zavodom in za zavod. In takšna je ostala do svoje smrti.

Leta 1946 prevzame prim. Kovačeva vodenje Rentgenološkega zavoda Splošne bolnišnice Maribor. Stanje je katastrofalno, saj še niso odpravljene posledice medvojnega bombardiranja bolnišnice, ter je zato prostorska stiska velika. Na vseh koncih se srečuje s težavami, primanjkuje tako rentgenskih aparatov kot strokovno izšolanih ljudi.
Polna energije in idealov se vrže na delo ter prepričuje upravo in mestno oblast o nujnosti zagotovitve novih prostorov.
Istočasno organizira šolanje potrebnega strokovnega kadra. Celotno delo se opravlja v eni sami preiskovalnici, dopoldan se vrše diaskopije, popoldan paciente slikajo. Rentgenska terapija v tem času ni možna saj je aparat še vedno okvarjen.
Zaščita delavcev pred škodljivim vplivom sevanja je njena glavna skrb, saj je pomanjkljiva in pri mnogih najdejo okvare krvi.
Končno v oktobru leta 1948 prično z izgradnjo novih prostorov in prim. Kovačeva neutrudno bdi nad gradnjo. Nadzoruje njen potek in svetuje primerne rešitve.

Ko morajo po nalogu oblasti bolnišnico zapustiti sestre redovnice, pride kratek čas do absurdne situacije – na Rentgenološkem zavodu ostane sama s čistilko.

V mesecu marcu leta 1950 je končno lahko zadovoljna. Njeno garanje in boj sta poplačana, novi prostori ustrezajo vsem normativom in tako so izpolnjeni pogoji za začetek delovanja novega Rentgenološkega zavoda. Sedaj se zavod tudi kadrovsko okrepi, sprejmejo prva specializanta, sama pa znova organizira tečaj za rentgenske tehnike.
Novi prostori in kadrovske rešitve omogočajo nesluteno ekspanzijo, število pacientov v naslednjih letih nenehno narašča, predvsem število terapevtsko obdelanih bolnikov, kajti zavod je v tem času prevzel funkcijo onkološkega dispanzerja.

Mestni Ljudski odbor izda leta 1952 odločbo s katero imenuje dr. Kovačevo za šefa Rentgenološkega zavoda Splošne bolnišnice Maribor, leta 1955 pa ji dodelijo naziv primarij.

Primarij Kovačeva je specializacijo iz rentgenologije pričela v Gradcu ter jo nadaljevala in zaključila na Dunaju pri Prof. Holzknechtu. Guido Holzknecht je pionir rentgenologije in v tistem času njen najimenitnejši predstavnik.
Njegov dunajski inštitut je iz skromnih začetnih razmer prerasel v mednarodno uveljavljeno institucijo, ki je imela vodilno vlogo pri razvoju rentgenske miselnosti in znanosti. Veliki učenjak in raziskovalec je bil tudi dober pedagog. Opazil je nadarjenost, marljivost in zavzetost svoje učenke, ter jo posebno pohvalil.

Poleg tega pa se je med učiteljem in učenko stkalo pristno prijateljstvo, ki je bilo prekinjeno z njegovo prezgodnjo in mučeniško smrtjo.

Vir:
Jože MATELA, dr. med., sedanji predstojnik Radiološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, ob 100-letnici odkritja rentgenskih žarkov.